Hvala v letu 2020 preminulemu Pavlu Medvešku – Klančarju za izjemne opise etičnega, sonaravnega življenja naravovercev (starovercev) Posočja in Idrijsko-Cerkljanskega, kot so ga skrivoma živeli še pred nekaj desetletji in ga, upam vsaj, kdo še po tihem živi. Hvaležen sem, ker je dovolil in me spodbudil k uporabi citatov ter misli, ki sem jih iz njegove knjige o skrivnostih staroverstva Iz nevidne strani neba, večinoma dobesedno preložil v besede naših likov. Hvaležen sem tudi njegovi družini, ki je kasneje dovoljenje za objavo potrdila.

Hvala poznavalcem slovenskega staroverstva: Jožetu Munihu, Borisu Čoku, Francu Šturmu in Igorju Šenici za pomoč. In, seveda, hvala naravovercem, ki nas navdihujejo za prijaznejše soNaravno življenje.

Po zaključku pisanja (od poletja 2021 naprej) sem k soustvarjanju knjige povabil več žensk, da so uravnotežile – harmonizirale moj, v pretežni meri moški tip ustvarjanja. Hvala urednici, lektorici, oblikovalki in ostalim izjemnim svetovalkam, da ste vnesle več ženstvene energije v knjigo. Vsaka bralka in bralec lahko na svoj lasten način občuti, kako harmonično nam je to uspelo. Zahvala vsem ostalim soustvarjalcem knjige. Že danes se veselim novih sodelovanj, ki nam jih bo prinesla knjiga.

Hvala mojima pokojnima mami in očetu ter bratu. Prvi so mi omogočali zaznavanje srčnosti, vsak na svoj edinstven način; marsikaj nekako razumem šele danes. Kot najstnik in kasneje ekonomist sem sprva videl razumsko in fizično moč kot največji energiji, šele kasneje sem počasi ponovno začel spoznavati tiho in mogočno energijo Ljubezni. Besedo Ljubezen pišem z veliko začetnico, da jo ločim od ‘zaljubljenosti’, ‘sebične ljubezni’ in drugih potrebnih ‘ljubezenskih stanj’; Ljubezen je iskrena, celovita in brezpogojna.

Hvala prijateljem, sorodnikom in vsem, ki so me ali me še spremljate v življenju, ponujate mi širše razumevanje Življenja. Vsak trenutek smo skupaj v ‘dobrem’ in v ‘slabem’, torej v vsem skupaj hodimo v smeri še bolj prijaznega življenja. Posebej sem hvaležen svoji družini, svojim trem domačim sončecem; vsakodnevno se imamo neizmerno radi in si hkrati postavljamo oblake med nas in Sonce (temu se po domače reče gremo si na živce). Brez oblakov in teme verjetno ne bi imeli možnosti globlje videti in razumeti Sonca. Življenje ne pomeni zgolj životarjenje, temveč polno, celostno Življenje, vključno z vsemi potrebnimi razvojnimi težavami.

Hvala Ljubezni, Življenju in Soncu. Hvala naravnim lepotam med Trento in Sečovljami in celotne Slovenije, tesno prepredene z vodami – žilami Ljubezni, ki so me navdihovale ob pisanju knjige.

Ne nazadnje, hvala knjigi VSEENO. VSE je ENO. Z njo včasih strmo padem in tudi med padanjem, torej stalno, počasi rastem. Občasno se z njo peham v samovšečno-egovsko odvisnost izražanja, drugič me ziblje v nova obzorja, VSE je ENO.